Kaj UV-sevanje počne s kožo: zakaj škoduje, v čem koristi in kaj znanost ve o raku kože?

Učim se za kozmetičarko in v članku o minimalni rutini nege kože Napisala sem, kaj je minimalna rutina, ki jo vsi dobro opravljajo: čiščenje, vlaženje, zaščita pred soncem. Tretji korak, zaščita pred soncem, je del rutine, saj ščiti pred sončnim ultravijoličnim (UV) sevanjem. Kaj to sevanje naredi koži, na celični ravni in dolgoročno, je predstavljeno v tem članku.

V spektru sončne svetlobe našo kožo dosežeta dva UV pasova: UVB (280-320 nanometrov) in UVA (320-400 nanometrov), vlogo pa ima tudi del vidne svetlobe (400-760 nanometrov). Nanometer je milijoninka milimetra, to je valovna dolžina, s katero so pasovi ločeni. Glede na pregled 2025, ki sta ga opravila Yang in Lan, UV-sevanje povzroči neposredno poškodbo DNK: če celica nepravilno popravi poškodbo, ostane genetska mutacija. Poleg tega UV proizvaja tudi reaktivne kisikove radikale (ROS, agresivne molekule, nastale iz kisika), ki sprožijo vnetje in imunosupresijo (oslabitev imunskega sistema), kar vse prispeva k rakavi transformaciji.1 To je povzetek, ne specifična meritev, in ne daje natančnega % možnosti, da bo mutacija povzročila rakavo celico.

Modra svetloba (400–500 nanometrov) ni UV, vendar je sorodna tema, ker je del sončne svetlobe. Pregled 2026 McKaya in Wuja je zbral laboratorijske študije, v katerih je modra svetloba povzročila oksidativni stres in upočasnila popravilo UV-poškodb na modelu kože; avtorji niso našli dokazane neposredne povezave z rakom.2 Po smernicah Mednarodne komisije za zaščito pred sevanjem (ICNIRP) vidna svetloba ne poveča tveganja za kožnega raka.18 Učinek se meri tudi na ljudeh: modra in vijolična svetloba lahko povzročita pigmentacijo na koži tipa III (včasih opekline, a postopoma porjavi) in temnejšo kožo.; v eni študiji je po 415 nanometrski svetlobi madež ostal do tri mesece.19

To je zanimivo tudi zaradi LED mask, saj po meritvah proizvajalca modri čip moje maske sveti okoli 414 in 415 nanometrov, v modrem, vijoličnem, cian in belem načinu, točno tam, kjer je meril zgornji test.; pigmentacijo, razvito v dvojno slepi študiji s 450 nanometrsko LED.20 Cochrane pregled fototerapevtskih zdravljenj za akne je ocenil dokaze o stranskih učinkih kot zelo nizke kakovosti, manj kot polovica študij pa je preučevala udeležence več kot osem tednov po koncu zdravljenja, tako da je malo znanega o dolgoročnih učinkih.21 Če vaša koža postopoma rjavi (III) ali temni ali ste nagnjeni k madežem (melazma, temni madeži po vnetju), menim, da je vredno uporabljati metode z uporabo modrih ploščic (modre, vijolične, cian, bele) previdno.

Kaj lahko vzamete iz tega: UV neposredno poškoduje DNK kožnih celic in ta poškodba je skupni koren dveh stvari, o katerih govori ta članek: staranja kože in kožnega raka.

Zagorelost (povečana proizvodnja melanina) je verjetno obrambni odziv kože na celični stres, ki ga povzroči UV. To je moje lastno branje, ne dobesedna trditev iz pregleda Yanga in Lana: pregled opisuje poškodbo DNK in reaktivne kisikove spojine kot mehanizem nastanka raka kože, ki ga povzroči UV, a zagorelosti kot obrambnega odziva ne obravnava.1 Bolj neposreden, a drugačne narave vir je eksperiment Cuija in sodelavcev iz leta 2007, objavljen v reviji Cell: na mišji koži in celični kulturi so pokazali, da z UV povzročeno pigmentacijo uravnava beljakovina p53 (eden od osrednjih regulatorjev celičnega odziva na poškodbo DNK).10 To so podatki iz poskusov na živalih in celicah, ne neposreden dokaz za ljudi glede povezave med zagorelostjo in poškodbo DNK.

Kaj lahko odnesete iz tega: zagorelost lahko kaže, da so celice reagirale na UV-obremenitev, a ali je pri posamezniku hitrost ali globina zagorelosti sorazmerna z obsegom poškodbe DNK, ta dva vira ne povesta.

Da, dve in obe imata omejitev, ki jo je vredno povedati skupaj z njima. Prva je vitamin D: UVB-sevanje sončne svetlobe v koži sproži sintezo vitamina D3. Po pregledu Uçarja in Holicka iz leta 2025 lahko isto UVB-sevanje, ki sproži proizvodnjo vitamina D, v prekomerni meri prispeva tudi k nastanku raka kože (tako nemelanomskega kot melanoma) prek poškodbe DNK in oksidativnega stresa, ta dvojnost pa je osnovni problem ravnotežja med zaščito pred soncem in oskrbo z vitaminom D. Po avtorjih je več kot polovica svetovnega prebivalstva izpostavljena tveganju pomanjkanja ali nezadostne oskrbe z vitaminom D, čeprav ta pregled primarnega epidemiološkega vira in mejne vrednosti za to konkretno število ne podrobno navaja.3

Na to vprašanje (ali krema z SPF poslabša raven vitamina D) odgovarja stališče mednarodnega strokovnega odbora, s tem pomembnim ozadjem: Passeron in 14 soavtorjev so leta 2019 v reviji British Journal of Dermatology objavili stališče na podlagi pregleda literature in enodnevnega konsenznega sestanka 13-članskega strokovnega odbora (endokrinologi, dermatologi, fotobiologi, epidemiologi in antropologi); pregled je financiral L'Oréal, od 15 avtorjev pa jih je pet zaposlenih pri podjetju. Po stališču krema z SPF s širokim spektrom, ki preprečuje eritem (rdečino kože), verjetno ne poslabša statusa vitamina D pri zdravi populaciji in vsakodnevna, rekreacijska uporaba kreme z SPF ne poslabša sinteze vitamina D, tudi ob optimalnih pogojih nanosa ne. Pogoj „healthy populations“ (zdrava populacija) je pomemben: pri fotosenzitivnih (na svetlobo občutljivih) bolnikih velja drugo priporočilo, tam je priporočeno presejanje in nadomeščanje vitamina D.4

Druga dobra stran je čutna tudi v vsakdanjem življenju: dnevna svetloba uravnava našo notranjo uro. V mrežnici očesa je poseben, na svetlobo občutljiv tip celic, ki telesu, neodvisno od vida, sporoča, kdaj je dan.16 V majhni raziskavi je osem ljudi teden dni živelo samo v naravni svetlobi v kampu, njihova notranja ura pa se je uskladila s sončnim vzhodom in zahodom, premaknjena za približno dve uri prej.5

Povezano je tudi z razpoloženjem. V veliki britanski podatkovni zbirki so tisti, ki so čez dan preživeli več časa na prostem, redkeje poročali o slabšem razpoloženju in nespečnosti; to je soobstoj, iz njega ni razvidno, kaj kaj povzroča.14 Pri zimskem, s sezono povezanem slabšem razpoloženju zdravljenje z močno svetlobo po raziskavah zmerno pomaga, čeprav so te raziskave majhne in mešane kakovosti.15

In kar je pri tem najboljša novica: znana pot tega učinka je vidna svetloba, ki doseže oko, ne UV, ki doseže kožo. Po mednarodnem kliničnem priporočilu za fototerapevtski učinek UV ni potreben, zato priporočajo samo svetilke, filtrirane za UV, povzetek javnega zdravja iz leta 2026 pa izrecno navaja, da lahko dnevno svetlobo iščete tudi ob uporabi kreme z SPF.1617 Za dobro razpoloženje se torej ni treba ožgati.

Kaj lahko odnesete iz tega: sončna svetloba ima dve resnični koristi, vitamin D ter notranjo uro in razpoloženje. Za vitamin D koža potrebuje UV, za drugo zadošča, da oko prejme dnevno svetlobo, zato lahko po strokovnjakih slednjo dobite tudi ob uporabi kreme z SPF; za to nisem našel neposredne meritve.

Za to vprašanje najboljši podatek prihaja iz avstralske raziskave, odgovor pa je odvisen od tipa, ne preprost da. V mestu Nambour v Queenslandu so 1621 prebivalcev, starih med 25 in 75 let, z žrebom razdelili v dve skupini: ena je 4,5 leta kremo z SPF nanašala vsak dan, druga po lastni navadi, občasno. Raziskavo so Green in sodelavci objavili leta 1999 v reviji Lancet. Poleg tega so testirali tudi dodatek betakarotena, šteli pa so samo rake, ki so se pojavili na dnevno namazanih delih telesa (glava, vrat, roke). Pri ploščatoceličnem raku kože (SCC, rak kože, ki izvira iz ploščatih celic zgornjih plasti povrhnjice) je pri tistih, ki so dnevno uporabljali kremo z SPF, nastalo manj novih tumorjev: preračunano na 100 tisoč oseb 1115, v primerjavi z 1832 pri občasni skupini. Ta razlika je bila statistično zanesljiva, torej ni verjetno, da jo je povzročilo zgolj naključje. To pa velja za število tumorjev. Pri tem, pri koliko ljudeh se je sploh pojavil nov SCC, med skupinama ni bilo izmerljive razlike. Tudi lastna formulacija avtorjev je previdna: SCC se „zdi, da je mogoče preprečiti“ s kremo z SPF, tega ne trdijo kot dokazano.6

Pri bazalnoceličnem karcinomu (BCC, rak kože, ki izvira iz najnižje, bazalne plasti celic povrhnjice) ni bilo učinka: niti v številu tumorjev, niti pri tem, pri koliko ljudeh se je pojavil nov BCC (slednje je bilo preračunano na 100 tisoč oseb 2588 v primerjavi z 2509, praktično enako). To je pomembno protiutež: zaščitni učinek kreme z SPF pred rakom kože je odvisen od tipa, za BCC ta raziskava ni pokazala učinka.6

Na melanom odgovori dolgoročno spremljanje. Green in sodelavci so v spremljanju, objavljenem leta 2011 v reviji Journal of Clinical Oncology, iste udeležence spremljali še naprej, 10 let po koncu raziskave, torej približno 14 let po začetku (od 1992 do 2006). V skupini z dnevno kremo z SPF so opredelili 11, v občasni skupini 22 novih primarnih melanomov. Ta razlika je prav na meji statistične zanesljivosti: interval negotovosti izračuna ravno preide točko, na kateri razlike sploh ne bi bilo, zato ni mogoče izključiti, da jo je povzročilo naključje. Pri invazivnih melanomih (ki so že prodrli v globljo plast kože) je bilo zmanjšanje statistično izmerljivo, a na podlagi zelo malo primerov: 3 primeri v dnevni skupini, 11 v občasni, rob intervala negotovosti pa te vrednosti sicer ne doseže, a je blizu vrednosti „ni razlike“. Tudi lastna formulacija avtorjev je previdna: po njihovem mnenju je melanom morda mogoče preprečiti s kremo z SPF, tega niti sami ne trdijo kot dokazano.7

Cochranov pregled (neodvisna mednarodna mreža, ki pripravlja sistematične preglede) iz leta 2016 k temu doda kontekst: raki kože, ki izvirajo iz keratinocitov, torej iz glavnega tipa celic povrhnjice (BCC in SCC skupaj), predstavljajo približno 95 odstotkov malignih kožnih tumorjev, število novih primerov po svetu pa letno narašča za 3 do 8 odstotkov. To razmerje se nanaša na porazdelitev med kožnimi TUMORJI, kaže, koliko odstotkov jih izvira iz keratinocitov v primerjavi z melanomom. To ni ista trditev, kot da sončenje povzroči 95 odstotkov primerov raka, teh dveh je pomembno ne mešati. K temu Cochranov pregled doda pomembno omejitev: na to temo so kot ustrezno našli samo eno raziskavo (Nambour), pri pojavnosti na osebo pa niso našli razlike niti za BCC niti za SCC, ta dokaz pa so sami ocenili kot nizke gotovosti, deloma zato, ker del rakavih sprememb ni bil histološko potrjen.8

Kaj lahko odnesete iz tega: dnevna uporaba kreme z SPF je v tej raziskavi dala manj tumorjev SCC, a na to, ali se pri kom sploh pojavi SCC, ni imela izmerljivega učinka. Pri bazalnoceličnem raku ta raziskava ni pokazala nobene razlike. Pri melanomu je bilo dolgoročno zmanjšanje izmerljivo pri invazivnih primerih, a na podlagi malo primerov, pri celotni skupini pa je na meji. Neodvisen pregled je isti dokaz ocenil kot nizke gotovosti.

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) pri WHO je julija 2009, na podlagi ocene strokovne delovne skupine, naprave za sončenje z UV-emisijo uvrstila v 1. skupino (dokazano kancerogeno za ljudi), odločitev pa je objavila v reviji The Lancet Oncology.9 Štiri kategorije IARC (1, 2A, 2B in 3) izražajo moč dokazov o kancerogenosti, 1 je najmočnejša.13

Mnogi sprašujejo, ali obstaja zdrav solarij in koliko solarija je še v redu. Nisem našel raziskave, ki bi merila kakršenkoli koristen učinek solarija, niti take, ki bi navedla varen odmerek. Menim, da verjetno ni koristnega solarija. V mrazu seveda prija toplota, in če nekdo hodi zaradi razpoloženja, je za to po zgornjem delu boljša pot dnevna svetloba, ki doseže oko, brez UV; toploto pa je mogoče dobiti tudi brez UV-sevanja.

Kaj lahko odnesete iz tega: agencija WHO za raziskave raka naprave za sončenje uvršča med dokazano kancerogene za ljudi, za trditev „obstaja koristen ali varen solarij“ pa nisem našel znanstvene podlage.

Temnejša koža nudi naravno zaščito pred UV, a ta zaščita ni popolna. Vsebuje več temno rjavega pigmenta (evmelanina), celični delci, ki hranijo pigment (melanosomi), pa so bolj zreli. Po pregledu literature Leybengrub in sodelavcev iz leta 2026 je POJAVNOST raka kože pri temni koži nižja, UMRLJIVOST pa višja, verjetno zaradi pozne ali napačne diagnoze; tudi ljudje s temnejšim tipom kože lahko dobijo UV-poškodbo, motnjo pigmentacije, s soncem povzročeno kožno spremembo in raka kože.11 S tem je povezana metodološka težava: po pregledu Olsena in sodelavcev iz leta 2026 je Fitzpatrickova lestvica (sistem s stopnjami I-VI, ki na podlagi samoporočanja razvrsti odziv kože na ožganje/zagorelost) deležna številnih kritik, ker temelji na samoporočanju, zastavljanje vprašanj je spremenljivo, njen razpon je omejen in PODCENJUJE tveganje za raka kože pri nekaterih skupinah.12 Trditev „ljudje s temno kožo ne potrebujejo kreme z SPF“ je torej napačna: tveganje je manjše, ne nič, tudi samoporočana ocena tipa kože pa je lahko netočna.

Na vprašanje oblaka in okenskega stekla je mogoče odgovoriti na ravni fizikalnega načela, brez konkretnega števila: oblak prefiltrira le del UV-sevanja, precejšen delež prodre skozenj. Natančnega odstotka nisem našel, zato ne navajam števila; po zdravi pameti je mogoče reči, da če oblak ne absorbira vsega, se tudi na oblačen dan ne splača izpustiti kreme z SPF. Za okensko steklo je fizikalno načelo, da navadno (nefiltrirano) steklo absorbira večino UVB-sevanja, precejšen delež UVA pa prepusti, zato ste v zaprtem prostoru, ob oknu (v avtu, pisarni), izpostavljeni predvsem UVA. Natančne meritve za to (na primer, koliko UVA prodre skozi vetrobransko steklo avtomobila) nisem našel, zato to ostaja fizikalno načelo, brez števila. Po zdravi pameti je mogoče reči, da se pri tistih, ki veliko sedijo ob oknu ali v avtu, ta UVA-obremenitev iz dneva v dan sešteva.

Kaj lahko odnesete iz tega: temnejša koža zmanjša, a ne odpravi tveganja, oblak in okensko steklo pa UV filtrirata le delno, zato je krema z SPF smiselna v obeh primerih, tudi če danes natančnega odstotka ni mogoče podpreti z virom.