Mineralna ali kemična krema z SPF: 30 ali 50? Kaj pomenijo oznake in koliko je je treba nanesti.

Izobražujem se za kozmetičnega tehnika in pogosto vprašanje je, katera je boljša: mineralna ali kemična krema z SPF. Kratek odgovor: obe sta UV-filter, če je bila dana učinkovina na danem trgu odobrena, čeprav se podrobnosti odobritve med organi razlikujejo. V Združenih državah trenutno veljavna ureditev 16 UV-filtrirnih učinkovin (med njimi tudi cinkov oksid in titanov dioksid) šteje za splošno varne in učinkovite. Ta seznam se spreminja. Ameriška agencija za zdravila (FDA) je 10. septembra 2026 z dokončno uredbo iz varnostnih razlogov umaknila dve učinkovini, PABA in trolamin salicilat; uredba začne veljati najprej eno leto po objavi. V predhodnem predlogu iz leta 2021 FDA za nadaljnjih 12 organskih filtrov (med njimi avobenzon in oktokrilen) zahteva več podatkov, ker jih uporablja vse več ljudi in so se pojavile nove informacije o njihovih morebitnih tveganjih. To je za zdaj predlog, ne veljavna odločitev.5 Po pregledu Breakella in sodelavcev iz leta 2024 so odobreni UV-filtri varni.1 Priporočilo Evropske komisije iz leta 2006 navaja, da epidemiološke raziskave kažejo, da lahko uporaba kreme z SPF prepreči nekatere vrste raka kože.3 (Podrobnejši, novejši pregled dokazov o melanomu si oglejte v članku o UV-sevanju.) Razlika je v tem, KATERA snov pride na kožo.

Mineralna (anorganska) krema z SPF vsebuje cinkov oksid in/ali titanov dioksid, kemična (organska) krema z SPF pa molekule na osnovi ogljika, kot sta avobenzon ali oktokrilen. Pogosta zmota je, da mineralna krema z SPF samo odbija svetlobo, kot ogledalo. Po raziskavi iz leta 2016, ki temelji na laboratorijskih optičnih meritvah (večina avtorjev so sodelavci proizvajalca kreme z SPF, Johnson & Johnson), je odbojni učinek cinkovega oksida in titanovega dioksida v celotnem UV-območju v povprečju samo 4-5 odstotkov, večina zaščite pa izhaja iz absorpcije, ne odboja ali sipanja.6 Pregled Breakella in sodelavcev pa za fizikalne filtre še vedno uporablja tradicionalni opis „odbija in sipa“.1 Tema torej ni zaključena, a za prevlado absorpcije obstaja neposredna meritev.

Kaj lahko odnesete iz tega: fizikalna in kemična krema z SPF sta dve ločeni družini snovi; v zaščitnem učinku nobena ni razvrščena nad drugo, če je je dovolj. Izbira je bolj vprašanje, katera tekstura in katera ustreza vaši koži.

Vidi se na seznamu sestavin (INCI). Če je na začetku seznama cinkov oksid (zinc oxide) ali titanov dioksid (titanium dioxide), gre za mineralno kremo z SPF. Če na seznamu vidite imena, kot so avobenzon, oktokrilen, homosalat, oktisalat, držite v roki kemični filter. Obstajajo izdelki, ki v eni formuli vsebujejo oba tipa filtra.1 Za to prepoznavno merilo nisem našel primarnega kliničnega vira, pišem ga kot praktičen nasvet: seznam sestavin je najbolj zanesljiv znak, ne oznaka „fizikalno“ ali „kemično“ na embalaži.

Nekaj lahko pove tudi tekstura, a ne zanesljivo: mineralne kreme z SPF bolj nagibajo k belemu sledu na koži, kemične so praviloma bolj prosojne na koži. To je vprašanje formulacije, ne pravilo, zato ostaja seznam sestavin dokončno zanesljiv znak.

Kaj lahko odnesete iz tega: poglejte seznam sestavin, ne besedne zveze na embalaži; že samo ime cinkovega oksida in titanovega dioksida razkrije, da je v izdelku mineralni filter.

Za to ni dokazov, čeprav je po pregledu iz leta 2024 ciljnih podatkov o kancerogenosti malo.1 Strah je nastal iz zmešnjave dveh ločenih novic. Prva, da del kemičnih UV-filtrov skozi kožo pride v kri: to sta izmerili dve raziskavi ameriške agencije za zdravila (FDA), v drugi že po enkratnem, obilnem odmerku, nanesenem na celo telo.1011 Meja, ki so jo presegli, je previdnostni prag, ki predpisuje nadaljnjo raziskavo, ne raven izmerjenega škodljivega učinka, avtorji pa sami navajajo, da to ni razlog za opustitev kreme z SPF.1011

Druga, da je leta 2021 neodvisen laboratorij v več serijah krem z SPF našel benzen, kancerogeno onesnaženost, tako v pršilu kot v losjonu, med drugim v povsem mineralnem losjonu s cinkovim oksidom.12 To je bila proizvodna napaka, ne lastnost UV-filtrov.

Če vas skrbi absorpcija, se mineralna krema z SPF temu vprašanju izogne, ker ostane na površini kože. V takem primeru se splača izbrati kremo ali losjon, ker varnostni odbor EU (SCCS) iz previdnosti priporoča, naj nano cinkov oksid in titanov dioksid ne prideta v pršilo, pri katerem bi ju bilo mogoče vdihniti.1 Dnevno uporabo kreme z SPF pa podpira randomizirana raziskava s 903 udeleženci, ki je trajala 4,5 leta: pri tistih, ki so kremo nanašali dnevno, so izmerili manj staranja kože kot pri občasnih uporabnikih.9 Nobena od zgornjih dveh skrbi ne da argumenta primerljive moči za opustitev kreme z SPF.

SPF (faktor zaščite pred soncem) meri, kolikokrat dlje traja, da se koža, namazana s kremo z SPF, ožge, kot brez nje; meritev poteka po standardu ISO 24444, z 2 miligramoma kreme z SPF na kvadratni centimeter.2 Po Ameriški akademiji za dermatologijo SPF30 zadrži 97 odstotkov UVB-sevanja4; vrednost približno 98 odstotkov za SPF50 izhaja iz formule (1 minus 1 deljeno s SPF) za prefiltriran delež UVB, ne iz neposredne meritve. Med tema dvema številkama je na papirju razlika ena odstotna točka, a po priporočilu Evropske komisije zaščita pred ožganjem linearno narašča s številko, iz česar sledi, da SPF50 ščiti pred ožganjem približno 1,7-krat bolje kot SPF30 (50/30, izpeljana vrednost); nad 50 pa prirastek ni več znaten.3

Kar dejansko odloči, koliko zaščite dobite, je nanesena količina, in to velja v obe smeri. Priporočilo Evropske komisije iz leta 2006 navaja: če se nanesena količina kreme z SPF v primerjavi z referenčno vrednostjo 2 miligrama/kvadratni centimeter zmanjša na polovico, se dejanska zaščita lahko zmanjša tudi za dve tretjini.3 To pomeni, da lahko tanko nanesen SPF50 v praksi ščiti manj kot debelo nanesen SPF30. Hkrati AAD navaja tudi, da ker mnogi že v osnovi nanesejo le 20-50 odstotkov potrebne količine, uporaba izdelka z višjo številko SPF to prenizko nanašanje delno izravna.4

Kaj lahko odnesete iz tega: od teh dveh dejavnikov močneje deluje količina, a zato višja številka SPF ni odveč, ker v praksi večina nanese premalo, in takrat višja številka služi kot rezervna zaščita.

SPF pove predvsem o UVB-sevanju, o tistem, ki povzroči ožganje.3 UVA je eden od vzrokov prezgodnjega staranja kože in zanj obstaja ločena meritev.3 Okroglo oznako UVA je uvedlo evropsko združenje kozmetične industrije (danes Cosmetics Europe), da označi, da izdelek izpolnjuje priporočilo Evropske komisije iz leta 2006: njegova UVA-zaščita je vsaj tretjina SPF na škatli, njegovo filtriranje pa sega dovolj daleč proti daljšim valovom UVA.37

Na azijskih, predvsem korejskih in japonskih kremah z SPF vidite oznako PA (tudi na serumu SKIN1004 v moji trgovini piše PA++++). To je leta 1995 uvedlo japonsko združenje kozmetične industrije. Plusi kažejo, kolikokrat več UVA je potrebnega na namazani koži, da se začne trajno temniti, kot na goli koži: PA+ 2-4-kratno, PA++ 4-8-kratno, PA+++ 8-16-kratno, PA++++ vsaj 16-kratno.8

Obe oznaki izhajata iz sorodne meritve, a povesta drugo: PA pove velikost UVA-zaščite, krog pa to, ali je ta glede na SPF dovolj velika. Po zdravi pameti iz tega sledi, da za izdelek s SPF 50 in oznako PA++++ na podlagi oznake ni zanesljivo znano, ali dosega evropsko razmerje, ker je spodnja meja PA++++ nekoliko manjša od tretjine SPF 50; to je moj lasten izračun.

Kaj lahko odnesete iz tega: številka SPF sama po sebi ne pove ničesar o UVA-zaščiti. Na evropskem izdelku o tem pove krog, na azijskem oznaka PA in oba sta dober znak, če sta prisotna.

Laboratorijska meritev poteka z 2 miligramoma kreme z SPF na kvadratni centimeter, kar za povprečno odraslo celo telo pomeni približno 36 gramov, kar priporočilo Evropske komisije navaja kot količino 6 čajnih žličk.3 To število velja za TELO. Po strokovnem priporočilu Ameriške akademije za dermatologijo je na obraz smiselno nanesti vsaj 1 čajno žličko (približno toliko, da napolni dolžino kazalca in sredinca).4 To je strokovno priporočilo, ne vrednost, ki bi jo sam izpeljal iz laboratorijske referenčne vrednosti 2 mg/cm².

Po priporočilu Evropske komisije večina uporabnikov nanese manj, kot je bilo izmerjeno v laboratoriju.3 Moje lastno, trezno branje iz tega: raje nanesite obilno kot varčno, tudi če se zdi veliko, in ne pozabite na uhlje, vrat in lasno linijo.

Kaj lahko odnesete iz tega: po strokovnem priporočilu AAD naj na obraz pride vsaj 1 čajna žlička, a to ni v laboratoriju izmerjen optimum; od teh dveh dejavnikov močneje deluje količina, in ker se večinoma nanese manj, kot je bilo izmerjeno, to višji faktor delno izravna.

Razlog za ponovni nanos je razkorak med metodologijo meritve in dejansko uporabo. Priporočilo Evropske komisije navaja, da zmanjšanje nanesene količine zaščito zmanjša nesorazmerno bolj, kot se zmanjša količina.3 Potenje, brisanje in potapljanje v vodo lahko zmanjšajo debelino plasti; ponovni nanos to izgubo nadomesti. Strokovno priporočilo Ameriške akademije za dermatologijo svetuje ponovni nanos približno vsaki dve uri, oziroma po plavanju ali potenju.4 To je priporočilo, ne izmerjen izsledek konkretne raziskave.

Kaj lahko odnesete iz tega: nanesena količina se čez dan zmanjšuje, zaščita pade nesorazmerno bolj in ponovni nanos to izgubo nadomesti.

To je praktično vprašanje vrstnega reda, za katero izhodišče daje načelo količine Evropske komisije: da doseže izmerjeni SPF, mora biti krema z SPF na koži v debelini, blizu testni količini (2 mg/cm²).3 Iz tega kot lastno branje sklepam, da jo je smiselno nanesti po negi kože (čiščenje, vlaženje), a pred ličenjem: ličila naredijo tanko plast nad kremo z SPF, pod katero je težje preveriti, ali je bila nanesena dovolj debelo. To je moje lastno priporočilo za vrstni red, ne dobesedna vsebina EU-priporočila.

Za to, ali samo z oznako SPF označena ličila (tekoči puder, puder v prahu) nadomestijo posebej naneseno kremo z SPF, natančnega vira nisem našel; zaradi načela količine (za izmerjen SPF je potrebnih 2 mg/cm²) je malo verjetno, da bi tanko nanesena ličila dala enako količino, a to pišem kot lastno branje, ne kot izmerjeno dejstvo.

Kaj lahko odnesete iz tega: krema z SPF naj pride na vrsto po negi kože, pred ličenjem; če vaša ličila vsebujejo SPF, jih štejte za dodatek, ne za nadomestilo kreme z SPF.